Pripravili smo kratke predstavitve najvidnejših ruskih predstavnikih različnih umetnostnih zvrsti – od književnosti do likovne umetnosti. Tečaj ruščine je odlična priložnost za spoznavanje ruskih umetnikov.
Mihail Bulgakov – eden največjih satirikov ruske književnosti
Mihail Bulgakov (1891–1940) velja za enega največjih satirikov ruske književnosti. Pisal je igre, kritike, dramatizacije romanov, prevajal. Zadnjih deset let svojega življenja je posvetil pisanju romana Mojster in Margareta, ki je ena največjih literarnih mojstrovin 20. stoletja. Bil je nasprotnik Stalinovega režima, zaradi česar so njegova dela desetletja čakala na objavo. Njegova najboljša drama je Zarota svetohlincev. Značilnosti njegovega pisanja so prepletanje dokumentarnosti, avtobiografskih dogodkov in fikcije, ki prehajajo v fantastiko.
Vladimir Semjonovič Visocki – pesnik, pevec, igralec, pisatelj
Vladimirja Visockega (1938–1980) imajo za enega največjih ruskih umetnikov vseh časov. Dosegel je veliko slavo, čeprav ga je oblast ignorirala. Že sredi 60. let je prišel na naslovnice zaradi gledaliških igralskih vlog v Shakespearovem Hamletu in Brechtovem Življenju Galileja.
V tem obdobju je igral tudi v filmih, kjer se je pojavilo nekaj njegovih pesmi. Te so postale zelo popularne, čeprav ni dobil priznanja državne diskografske hiše, ki je imela monopol. Ko so se pojavili kasetofoni, so jih ljudje množično presnemavali.
V svojih pesmih na humoren način v uličnem žargonu komentira družbeno in politično dogajanje. Poslušali so ga milijoni po vsej Sovjetski zvezi. Prisluhnite dvema pesmima:
Vasilij Kandinski – eden največjih likovnih umetnikov 20. stoletja
»Barve so klaviatura, oči tipke, duša je klavir z mnogimi strunami. Umetnik je roka, ki igra, dotika se ene ali druge tipke, in tako povzroči vibriranje duše,« je dejal Vasilij Kandinski (1886–1944). Pri 30 letih je opustil obetajočo kariero v pravu in ekonomiji ter se posvetil umetnosti. Najpomembnejše delo iz njegovega prvega umetniškega obdobja je Modri jezdec (1903), kjer z zavestno tehniko navede gledalca, da sodeluje pri ustvarjanju umetniškega dela. Leta 1908 je naslikal Modro goro in s tem pokazal svojo nagnjenost k abstraktnemu slikarstvu. Kandinski je svoje slike večkrat naslovil z glasbenimi termini kot Improvizacija ali Kompozicija, saj je glasba pomembno pripomogla k razvoju abstraktne umetnosti. Preberite več.
Kazimir Malevič – slikar in umetnostni teoretik
Kazimir Malevič (1878–1935) je bil poljsko-ruski slikar in umetnostni teoretik, začetnik geometrijske abstraktne umetnosti in pobudnik suprematističnega gibanja. »Pod suprematizmom razumem primarnost čistega občutenja v ustvarjalni umetnosti. Suprematizem je vizualni pojav objektivnega sveta sam po sebi brez pomena; pomembno je občutenje, ki je kot tako precej oddaljeno od okolja, v katerem je nastalo.« Izdelal je suprematistično slovnico, ki temelji na geometrijskih formah.
Nekaj znanih del: Črni kvadrat (1915), Rdeči kvadrat (1915), Belo na belem (1918).
Andrej Tarkovski – režiser, igralec in pisatelj
Andrej Tarkovski (1932–1986) velja za enega največjih cineastov na svetu, postavljajo ga ob bok slavnih režiserjev, kot so Welles, Hitchcock, Fellini, Bergman …
Svetovno slavo mu je prinesel prvenec Ivanovo otroštvo iz leta 1962, ki govori o otroku, ki je mora postati vojak. Tri leta pozneje je posnel film Andrej Rubljov o slikarju ikon iz 15. stoletja; film je bil večkrat cenzuriran in so ga predvajali šele leta 1971. Leta 1972 je končal Solaris, znanstvenofantastični film, ki ga je priredil po knjigi poljskega pisatelja Stanislava Lema. Zrcalo, ki je delno avtobiografski film, pa je posnel leta 1975. Oglejte si odlomek.
Značilnost njegovih filmov je počasno gibanje kamere. Poudarja filozofske in metafizične vidike. Zadnji film, posnet v Sovjetski zvezi, je bil Stalker iz leta 1979. Oglejte si odlomek.
V tujini je posnel še dva filma: Nostalgija in Žrtvovanje. Prejel je več mednarodnih filmskih priznanj in nominacij.
Andrej Zvjagincev – režiser, ki stopa po poti Tarkovskega
Andrej Zvjagincev (1964) je režiser mlajše generacije. Njegov celovečerni prvenec Vrnitev iz leta 2003 mu je prinesel zlatega leva in veliko nominacij. Oglejte si odlomek.
Drugi celovečerec Izgon, ki temelji na zgodbi Williama Saroyana, je leta 2007 v Cannesu prejel nagrado za najboljšega igralca.
Tretji celovečerec Elena, ki govori o dobrem in zlu v tradiciji Dostojevskega in Čehova, je prejel posebno nagrado žirije 2011 na Mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. Oglejte si odlomek.
Leviatan iz leta 2014 je njegov četrti celovečerec, za katerega je prejel zlati globus in nominacijo za oskarja ter številne druge nagrade. Leviatan je triler o oblasti, korupciji in veri. Oglejte si odlomek.
Seveda je zanimivosti še veliko, zanje pa lahko izveste na tečaju ruskega jezika, kjer boste poleg jezika odkrivali tudi rusko kulturo in običaje. Tečaj ruščine je priložnost za sproščen pogovor v tem lepem jeziku.