Sankt Peterburg

… ali severne Benetke

Sankt Peterburg je drugo največje mesto v Rusiji. Ima 4.700.000 prebivalcev, v bližnji okolici pa živi še dodatnih 10 milijonov ljudi. Leži na 40 otokih na severu ob reki Nevi, ki se izliva v Finski zaliv v Baltskem morju in kot tako pomeni rusko okno na Zahod. Kljub svoji veličini in pomembnosti pa mesto šteje šele 300 let.

Nastanek mesta

Mesto je dal v 18. stoletju postaviti car Peter Velik ali Peter I. Kot mladenič je študiral v Evropi in se zaljubil v zahodno kulturo, običaje in arhitekturo, zato je po vrnitvi v Rusijo sklenil ustvariti mesto, ki bo podobno evropskim. V deželo je pripeljal številne tuje inženirje in arhitekte, da so izsušili močvirnato območje in naredili načrt.

Pečat italijanskega arhitekta

Car Peter je povabil nizozemske gradbenike in evropske arhitekte, med katerimi je mestu največji pečat pustil Italijan Bartolomeo Francesco Rastrelli. Sankt Peterburg pogosto imenujejo »biser severa« ali »severne Benetke«, ker je zanj značilna italijanska arhitektura 18. stoletja in leži ob več kot 93 kanalih. Nevino delto je Peter videl kot novo prestolnico, Rusijo pa kot pomorsko velesilo. Tako je na popolnoma neustreznih močvirnatih tleh življenje med gradnjo  izgubilo 100 tisoč delavcev.

Selitev po devetih letih gradnje

Že po devetih letih od začetka gradnje so leta 1712 iz Moskve v Piter (kot mestu pravijo domačini) preselili carski dvor, senat in veleposlaništva, s tem pa se je preselila tudi vsa preostala aristokracija, saj je morala ostati v središču dogajanja.

Sankt Peterburg, Petrograd ali Leningrad?

V približno 150 letih je iz močvirij zraslo eno najlepših mest na svetu s širokimi »prospekti«, baročnimi in neoklasicističnimi gradovi in palačami, posejanimi z zlatimi kupolami in zlatimi koničastimi stolpi. Po oktobrski revoluciji so ime spremenili v Petrograd. Po Leninovi smrti, leta 1924, so mesto preimenovali v Leningrad, ob padcu Sovjetske zveze leta 1991 pa spet nazaj v Sankt Peterburg.

zimski dvorec

Zimski dvorec ponoči.

Ermitaž

V Sankt Peterburgu lahko obiščete enega največjih muzejev na svetu Ermitaž. Nahaja v zgradbi Zimskega dvorca, ki je ob večerih prelepo osvetljena. Nedaleč stran se bohoti razkošen Petrodvorec s pogledom na vrtove in Finski zaliv. Petrodvorec je bil nekoč poletna rezidenca Petra Velikega, med drugo svetovno vojno pa je bil porušen do tal. Po vojni so ga v veliki meri obnovili. Veliko ljudi obišče tudi Ruski muzej s pregledom ruskega slikarstva, Marijino gledališče s svetovno znanim baletnim ansamblom.

Nekaj posebnega so tudi postaje podzemne železnice, ki so pravi muzeji na prostem.

Dvižni mostovi in bele noči v juniju

dvižni most

Peter, veliki dvižni most. Avtor: Vetkaa

Sankt Peterburg je posebno doživetje tudi zaradi svojih nizkih dvižnih mostov, ki so vse do leta 2004, ko je bil zgrajen prvi visoki most, ponoči onemogočali prehod z enega otoka na drugega in tako ste na enem otoku lahko ostali ujeti vse do jutra.
Čudovit čas za obisk je junij, ko se začnejo tako imenovane bele noči, ko je tudi ponoči svetlo in mesto živi 24 ur na dan.

Nepriljubljeno mesto

Mesto pa je kljub krasni arhitekturi med Rusi ostalo nepriljubljeno. V gosti megli, ki ga pokriva v dolgih zimah, so ljudje videvali prikazni, o čemer beremo v Gogoljevi povesti Plašč. Na obali Peterburga se dviga bronast kip Petra na konju, ki mu je Puškin posvetil povest Bronasti jezdec. V njej opisuje moškega, ki je v poplavah (te so bile zaradi lege mesta zelo pogoste) izgubil družino in se jezi na Petra Velikega na konju, ker je mesto postavil na tako neugoden kraj. Glavnima junakoma obeh povesti se na koncu zmeša. Naključje? Ne, le temna čudnost in tujost Sankt Peterburga.

Seveda je zanimivosti še veliko, spoznate pa jih lahko na tečajih ruskega jezika, kjer boste poleg jezika odkrivali tudi rusko kulturo in običaje.