Maslenica – ruski pust

Maslenica je starodavni ruski praznik, ki simbolično naznanja odhod zime in veselje ob prihodu pomladi.

Praznik maslenica (maslenični teden) se začne teden pred začetkom velikega posta, torej 40 dni pred veliko nočjo (pasha po rusko).

Palačinke, ki spominjajo na sonce

Rusi na maslenico pečejo in jedo palačinke, ker imajo te okroglo obliko in spominjajo na sonce. Že pred stoletji so verjeli, da jim bodo okrogle palačinke prinesle v življenje toploto in sonce.

Teden veselja

Maslenica je teden veselja, ljudje se zbirajo na odprtih prostorih, igrajo na harmoniko, otroci se sankajo …

maslenica

Kulačnie boji

Maslenica pa ima še druge pomene. To je teden, ko se ljudje spominjajo svojih prednikov, v tem času potekajo različni obredi (npr. kulačnie boji). To so tradicionalni boji oz. igre, v katerih sodelujejo posamezniki ali večje število ljudi.

skački

V starih časih so ti boji s pestmi potekali ne samo med posamezniki, ampak celo med vasmi. Poleg bojev maslenico spremljajo tudi t. i. skački oz. dirke s konjsko vprego.

Rusi v času maslenice obiskujejo pokopališča in se spominjajo svojih prednikov.

Ozko in široko

Maslenica se deli na “ozko” in “široko”. Ozka vključuje prve tri dni v masleničnem tednu, ko so se ljudje ukvarjali z domačimi opravili, široka maslenica pa zadnje štiri dni, ko je praznovanje v polnem razmahu, začenjajo se kulačnie boji in sankanje. V nedeljo, ko praznik doseže vrhunec, se ljudje želijo očistiti grehov.

Pozdravljanje in obiskovanje

Značilno pozdravljanje ljudi v nedeljo je tako z besedami »Odpusti mi, prosim«, odgovor pa se glasi »Odpuščam ti« oz. »Bog bo odpustil«.

Za Ruse je maslenica tudi čas, ko se ponovno zbližajo s svojimi bližnjimi, sosedi, prijatelji, prosijo odpuščanja … Takrat se veliko obiskujejo in gostijo s prazničnimi jedmi.  Ker je to čas pred velikim postom, je še dovoljeno jesti mleko, jajca in mlečne izdelke, ne jedo pa mesa.

Čučelo

Kot so kurenti spremljevalci slovenskega pusta, ruski pust oziroma maslenico spremlja »čučelo« ‒ strašilo. V starih časih so strašilo iz slame oblekli v ženske obleke in ga nesli skozi vso vas. Strašilo je predstavljalo neke vrste božanstvo, ki so ga na maslenično nedeljo sežgali. Sežig so spremljali s petjem, igrami, plesanjem kola, obredno pa sežig pomeni pregon zime in začetek pomladi. Ta običaj je povezan tudi s plodnostjo zemlje in obnovitvijo njenih sil.

Festival Maslenica poteka tudi v Ljubljani – vabljeni, program je pester.